nudil

Look at other dictionaries:

• nudilbinti — nudil̃binti vksm. Sėdi, nudil̃binusi aki̇̀s …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

• nudilbinti — nudil̃binti 1. tr. nuleisti (akis, galvą): Nudìlbinęs akis ir į žmogų nedaboja Rš. Kaip tik šitą pasakiau, tai tuoj galvą nudil̃bino ir nuejo Trgn. 2. intr. nueiti padelbus akis, nuslampinti: Nudilbino kaip vilkas, ožką prarijęs Rk. dilbinti;… …   Dictionary of the Lithuanian Language

• nudilbti — 2 nudil̃bti žr. nudelbti 1: Nudil̃bęs akis žiūri Pl. Vaikšto, nudil̃bęs akis, kaip koks vagis Svn. dilbti; įdilbti; nudilbti …   Dictionary of the Lithuanian Language

• nudilbti — 1 nudil̃bti intr. 1. nusileisti žemyn (akims): Jos akys nudilbsta rš. Akys nudilbo žemėn rš. 2. nusinešioti, nudilti, nusidėvėti: Nudilbo drabužis, t. y. nusinešiojo J. dilbti; apdilbti; įdilbti; išdilbti; …   Dictionary of the Lithuanian Language

• nudilti — nudìlti intr., nudil̃ti, nùdela (nudỹlna), nudìlo (nùdilė) 1. K nusitrinti, nusibrūžinti: Uola, peilis nudìlo visiškai J. Nudìlo žagrė ir neberiekia [ariant] Grž. Ašys jau nū̃dilė Lkv. Jo dantys nudìlę kai senos avies Skr. Antims… …   Dictionary of the Lithuanian Language

• grotésken — 1 kna o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo smešno deluje: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• núditi — im, in nudíti in núditi im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• odpòr — ôra m (ȍ ó) 1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom 2. dejavnost, s katero se kdo upira,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• poglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika